Pri prijavi na javno naročilo je eno od ključnih vprašanj vedno isto: koliko konkurence lahko pričakujemo?
Na podlagi javno dostopnih podatkov z e-naročanja smo analizirali več kot 3.000 rezultatov javnih naročil in preverili, koliko ponudb običajno prispe na razpis, koliko jih je na koncu dopustnih in kako se konkurenca razlikuje med posameznimi sektorji.
Ta članek je namenjen podjetjem, ki redno oddajajo ponudbe in želijo razpise presojati bolj na podlagi podatkov in manj po občutku.
Večina javnih naročil nima velikega števila ponudb
V analiziranem vzorcu je bilo:
- povprečno število prejetih ponudb: 2,23
- mediana: 2 ponudbi
- pri 43,1 % razpisov je prispela samo ena ponudba
- pri 68,9 % razpisov sta prispeli največ dve ponudbi
- pri 84,0 % razpisov so prispele največ tri ponudbe
- samo pri 8,3 % razpisov je bilo pet ali več ponudb
To pomeni, da pri večini slovenskih javnih naročil konkurenca ni zelo visoka. V praksi se velik del razpisov odvije z eno, dvema ali tremi ponudbami.
Dopustnih ponudb je praviloma še manj
Še bolj pomemben je pogled na dopustne ponudbe, saj te bolje pokažejo dejansko konkurenco v zaključni fazi postopka.
V analiziranih rezultatih je bilo:
- povprečno število dopustnih ponudb: 1,80
- mediana: 1 dopustna ponudba
- pri 58,8 % razpisov je bila samo ena dopustna ponudba
- pri 80,0 % razpisov sta bili največ dve dopustni ponudbi
- pri 90,4 % razpisov so bile največ tri dopustne ponudbe
To je pomemben podatek za ponudnike. Že pri prejetih ponudbah konkurenca pogosto ni velika, pri dopustnih ponudbah pa je običajno še ožja.
Razlike po sektorjih so precej opazne
Pri razdelitvi po sektorjih smo se oprli na glavno CPV oznako razpisa. Že osnovna primerjava pokaže, da med področji obstajajo kar velike razlike.
IT
Pri razpisih, povezanih z informacijskimi tehnologijami, je bilo:
- povprečno število prejetih ponudb: 2,91
- mediana: 3 ponudbe
- pri 32,9 % razpisov je prispela samo ena ponudba
- pri 69,6 % razpisov so prispele največ tri ponudbe
- povprečno število dopustnih ponudb: 2,53
IT razpisi so med analiziranimi sektorji med bolj konkurenčnimi. To še posebej velja za računalniško opremo, telekomunikacijske storitve in vzdrževanje programske opreme.
Medicina
Pri razpisih s področja medicine in zdravstvene opreme je bila slika precej drugačna:
- povprečno število prejetih ponudb: 1,96
- mediana: 1 ponudba
- pri 52,4 % razpisov je prispela samo ena ponudba
- pri 91,7 % razpisov so prispele največ tri ponudbe
- povprečno število dopustnih ponudb: 1,59
Na področju medicine je konkurenca v povprečju opazno nižja kot pri IT razpisih. To velja predvsem za medicinsko opremo, laboratorijske reagente in druge specializirane proizvode.
Gradbeništvo
Tudi pri gradbeništvu je konkurenca razmeroma zmerna:
- povprečno število prejetih ponudb: 2,82
- mediana: 2 ponudbi
- pri 27,6 % razpisov je prispela samo ena ponudba
- pri 73,7 % razpisov so prispele največ tri ponudbe
- povprečno število dopustnih ponudb: 2,13
Gradbeni razpisi so po številu ponudb bližje IT razpisom kot medicinskim, vendar je tudi tukaj večina postopkov še vedno v območju dveh do treh ponudb.
Kaj pokaže primerjava sektorjev
Če tri sektorje primerjamo med seboj, dobimo precej jasno sliko:
- največ konkurence je v našem vzorcu pri IT razpisih
- najmanj konkurence je pri razpisih s področja medicine
- gradbeništvo je nekje vmes, vendar še vedno brez izrazito velikega števila ponudb
Za podjetja, ki se prijavljajo na javna naročila, je to uporaben podatek že v prvi fazi presoje. Razpis, ki na prvi pogled deluje zelo konkurenčen, je lahko v praksi precej manj nasičen, kot se zdi.
Večja vrednost razpisa še ne pomeni bistveno večje konkurence
Pogosta predpostavka je, da bodo večji razpisi samodejno privabili bistveno več ponudnikov. Podatki kažejo nekoliko bolj zadržano sliko.
Pri razpisih do 50.000 € je bilo povprečno število prejetih ponudb 2,15. V razponu med 50.000 € in 200.000 € je bilo povprečje enako. Pri razpisih med 200.000 € in 1 milijonom € je povprečje zraslo na 2,44, pri razpisih nad 1 milijon € pa na 2,55.
To pomeni, da se konkurenca pri višjih vrednostih sicer nekoliko poveča, vendar ne dramatično. Tudi pri večjih razpisih se v povprečju še vedno gibljemo približno med dvema in tremi ponudbami.
Za ponudnike je to pomembno, ker sama ocenjena vrednost še ne pove dovolj. Pri odločitvi o prijavi je smiselno pogledati tudi sektor, vrsto naročila, zahtevnost pogojev in druge okoliščine.
Kaj to pomeni za ponudnike
Najbolj uporabna ugotovitev te analize je preprosta:
pri slovenskih javnih naročilih je konkurenca pogosto nižja, kot podjetja pričakujejo.
To še posebej velja, če ne gledamo samo števila prejetih ponudb, ampak tudi število dopustnih ponudb. Prav tu se pokaže, da dobra priprava ponudbe še vedno pomeni veliko prednost.
Za ponudnike je zato smiselno, da že pri prvi presoji razpisa hitro ocenijo vsaj tri stvari:
- koliko ponudb je pri podobnih razpisih običajno mogoče pričakovati,
- koliko teh ponudb je navadno dopustnih,
- in kako se konkurenca razlikuje glede na sektor.
Prav takšna statistika lahko pomaga pri hitrejši odločitvi, ali je razpis smiseln za nadaljnjo obravnavo.