Podatki o oddanih poslih v slovenskem javnem naročanju med letoma 2017 in 2025 kažejo jasen premik: število poslov raste zmerno, njihova skupna vrednost pa bistveno hitreje.
Leta 2017 je bilo v analiziranih podatkih evidentiranih 14.561 poslov, leta 2025 pa 17.160 poslov. To pomeni približno 17,8 % rast. V istem obdobju pa je skupna vrednost poslov zrasla z 3,21 milijarde evrov na 7,49 milijarde evrov, kar pomeni približno 132,9 % rast.
To je glavna ugotovitev: trg javnih naročil se ni povečal predvsem zato, ker bi bilo bistveno več poslov, ampak zato, ker so posli postali precej večji.
Inflacija ne pojasni celotne rasti
Pri takšni rasti vrednosti je nujno pogledati še inflacijo. Če bi bila rast vrednosti javnih naročil predvsem posledica višjih cen, bi bila slika precej manj zanimiva.
Vendar podatki kažejo drugače. Kumulativna inflacija v Sloveniji med letoma 2018 in 2025 je znašala približno 28,4 %. Pri izračunu so bile uporabljene povprečne letne stopnje inflacije SURS: za 2018 1,7 %, 2019 1,6 %, 2020 –0,1 %, 2021 1,9 %, 2022 8,8 %, 2023 7,4 %, 2024 2,0 % in 2025 2,4 %.
Če vrednost poslov iz leta 2025 preračunamo v cene iz leta 2017, dobimo približno 5,83 milijarde evrov. To pomeni, da je bila realna rast vrednosti poslov še vedno približno 81,4 %.
Z drugimi besedami: inflacija pojasni del rasti, ne pa celotne slike. Tudi po upoštevanju rasti cen je trg javnega naročanja po vrednosti precej večji kot leta 2017.
Posli so v povprečju vse večji
Da ne gre samo za večje število naročil, pokaže tudi povprečna vrednost posameznega posla.
Leta 2017 je povprečna vrednost posla znašala približno 220,7 tisoč evrov. Leta 2025 je znašala približno 436,2 tisoč evrov. Povprečna vrednost posla se je torej v analiziranem obdobju skoraj podvojila.
To je pomembno, ker sama rast skupne vrednosti lahko nastane na dva načina: z večjim številom poslov ali z večjimi posli. V tem primeru podatki kažejo, da je glavni premik predvsem v večji povprečni vrednosti posla.
Rast je hitrejša tudi od rasti BDP in javnih izdatkov
Za boljši okvir je smiselno pogledati še širšo sliko. SURS za leto 2017 navaja BDP v višini 43,278 milijarde evrov. Za leto 2025 SURS navaja, da so skupni javni izdatki znašali 34,969 milijarde evrov, kar je predstavljalo 49,6 % BDP. Iz tega izhaja približno 70,5 milijarde evrov BDP v letu 2025.
To pomeni, da je BDP med letoma 2017 in 2025 zrasel za približno 62,9 %. Skupna vrednost analiziranih poslov javnega naročanja pa je v istem obdobju zrasla za približno 132,9 %.
Podobno velja pri primerjavi z javnimi izdatki. Revidirani javni izdatki so leta 2017 znašali 18,564 milijarde evrov, leta 2025 pa 34,969 milijarde evrov. To pomeni približno 88,4 % rast javnih izdatkov, kar je še vedno manj od rasti vrednosti analiziranih poslov.
To nakazuje, da javno naročanje v strukturi javne porabe dobiva večjo težo.
Najhitreje rastejo tehnični, infrastrukturni, zdravstveni in IT segmenti
Rast ni enakomerno razporejena po vseh področjih. Pri pregledu po CPV skupinah se precej jasno pokaže, da najbolj rastejo tehnični, infrastrukturni, zdravstveni in digitalni segmenti.
Med izrazitejšimi rastočimi skupinami po številu poslov med letoma 2017 in 2025 izstopajo:
- laboratorijska, optična in precizna oprema
- električna oprema
- industrijski stroji
- arhitekturne, inženirske in nadzorne storitve
- storitve popravila in vzdrževanja
- IT storitve
- medicinska oprema in farmacija
To je pomemben podatek za podjetja, ki javna naročila spremljajo kot prodajni kanal. Podatki kažejo, da rast ni samo splošna, ampak se trg opazno premika v smer tehnoloških, infrastrukturnih, vzdrževalnih in zdravstvenih področij.
Nekateri tradicionalni segmenti nimajo enake dinamike
Na drugi strani nekateri segmenti ne rastejo tako izrazito ali pa po številu poslov upadajo. Med področji s slabšo dinamiko so v podatkih izstopali predvsem:
- storitve s področja kmetijstva, gozdarstva in hortikulture
- živila in pijače
- pisarniška oprema in potrebščine
- nekateri bolj tradicionalni storitveni segmenti
To ne pomeni, da ta področja niso več pomembna. Pomeni pa, da njihova dinamika ni enaka kot pri tehničnih, zdravstvenih, infrastrukturnih in IT segmentih. Za podjetja je to uporabna razlika: ni pomembno samo, koliko je javnih naročil skupaj, ampak tudi v katerih segmentih se trg dejansko premika navzgor.
Kaj kažejo podatki
Podatki za obdobje 2017–2025 kažejo tri glavne stvari.
Prvič, število poslov v javnem naročanju se je povečalo zmerno, vrednost poslov pa bistveno bolj. Drugič, rast vrednosti ostane visoka tudi po upoštevanju inflacije. In tretjič, rast ni enakomerno razporejena, ampak je izrazitejša pri tehničnih, infrastrukturnih, zdravstvenih in IT segmentih.
Za podjetja, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, je to pomemben signal. Spremljanje javnih razpisov ni samo vprašanje, koliko razpisov je objavljenih, ampak predvsem, kje nastajajo večji posli in kateri segmenti dobivajo večjo težo.
Viri:
- Portal javnih naročil Republike Slovenije / eNaročanje: javno dostopni podatki o oddanih javnih naročilih.
https://www.enarocanje.si/
- e-JN Skrinja – odprti podatki javnega naročanja Republike Slovenije.
https://ejn.gov.si/skrinja/skrinjaslo.html
- Statistični urad Republike Slovenije: podatki o inflaciji.
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14061
- Statistični urad Republike Slovenije: BDP Slovenije v letu 2017.
https://www.stat.si/statweb/en/News/Index/7266
- Statistični urad Republike Slovenije: glavni agregati sektorja država za leto 2025.
https://www.stat.si/StatWeb/en/News/Index/14267